Vsak dober vrtnar ali načrtovalec ve, da so trajnice osnova lepo urejenega okrasnega vrta ali javne zelene površine.

Najlažje je zasaditi nekaj dreves in grmovnic ter zasejati travo, morda dodati barvito gredico enoletnic. A to ni dovolj. Piko na i dajo prav trajnice. Zakaj?

Ker so zanimive celo leto, ko cvetijo in tudi, ko ne cvetijo. Ker sadiko kupimo le enkrat, ta pa raste in se razrašča. Tako da ˝mladičke˝ kmalu lahko presadimo drugam ali z njimi razveselimo prijatelje. Toliko sort je, da lahko z njimi ustvarimo strogo formalni vrt ali sproščeno divji, kričeče barvit ali prefinjeno umirjen kotiček. So majhni, le slab centimeter visoki drobižki, ki zapolnijo fuge tlakovanih poti, pa tudi pravi orjaki, ki nas skrijejo pred radovednimi pogledi.

Koliko denarja naša mesta vsako leto namenijo gredam enoletnic in cvetočih čebulnic? Preveč. V mestnih parkih lahko barvite enoletnice elegantno zamenjajo zanimive trajnice. Poleg tega, da so lepe, jih sadimo le enkrat in je zato strošek za sadike neprimerno nižji.

Če smo uspeli zbuditi vašo radovednost, berite dalje.

Na naši strani je mnogo zanimivega. V naši vrtnariji boste dobili vse, kar potrebujete, da bi dodali barvitost in zanimive teksture vašemu vrtu. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič gojimo preko 1100 vrst in sort trajnic. Od Acaena-e do Waldsteinia-e. Vedno imamo na zalogi velike količine posameznih vrst (sort), ki so namenjene urejevalcem okolja ali večjim zasaditvam s trpežnimi rastlinami. Naše strokovno zelo dobro podkovane in visoko izobražene prodajalke vam bodo z veseljem pomagale pri izbiri. Na pomoč bodo priskočile tudi, če boste imeli kakršnokoli vprašanje glede načrtovanja, zasajanja ali vzdrževanja.

Ker pove slika več kot tisoč besed ...

Lokvanji cvetijo zelo dolgo, od pozne pomladi do poznega poletja. Vsak cvet sicer traja le dva do tri dni, se pa vedno znova in znova pojavljajo novi, če imajo za rast in cvetenje ugodne pogoje.

Veliko napako naredimo, če lokvanj posadimo v majhno posodo z ozkimi odprtinami za izmenjavo vode. Lokvanji namreč velik del hrane ne črpajo iz zemlje, pač pa iz vode. Zato morajo imeti možnost, korenine razviti tudi izven posode, v kateri rastejo. Če so posajeni kar v mulj na vodnem dnu, si bodo sami pomagali in se sčasoma razrasli morda celo preveč. Zato je v manjših vrtnih motivih največkrat vseeno primerno, da jih imamo posajene v velike košare z širokimi odprtinami na dnu in v stranskih stenah, skozi katere bodo razvili močne korenine.

Ker imajo tudi lokvanji veliko sort, se med seboj razlikujejo tudi po najbolj primerni globini vode. Nekateri, tisti najbolj raščavi, imajo radi globino od 70 cm pa do približno metra. Nekatere sorte z manjšim listjem in manjšim cvetjem najbolje uspevajo na globinah 30 do 40 cm. So pa tudi take, ki imajo prav šibko rast,  male liste in cvetje veliko le nekaj centimetrov, uspevajo pa že na globini 5-10 cm.

Lokvanjevi cvetovi po odvitanju potonejo in pod vodo razpadejo. Prav tako starejši listi porumenijo in tudi potem pod vodo propadejo. Če imamo v vodnem bajerju ali posodi malo vode, se bodo v njej zaradi razpadajočih organskih ostankov morda razvile zoprne alge in voda bo delovala zelo motna ali celo umazana. Da bi v vodi razpadalo manj organskih snovi, je dobro odmrle liste in odcvetele cvetove sproti odstranjevati. To pa najlaže temeljito naredimo, če občasno s kavlji dvignemo košaro z rastlinami, jo očistimo in spet spustimo na dno. Alge pa s površine vode in tudi iz nekoliko globljih plasti lahko pobiramo s sitastimi zajemalkami, ki se sicer uporabljajo tudi v akvaristiki.

Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.

Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..