Trati vsakršna zastirka, tudi odpadlo listje okoliških dreves in grmov, škoduje. Zato jo vedno sproti pograbimo in očistimo.
Nekaterim trajnicam pa stalna listna zastirka zelo koristi, ker skrbi za sprotno dodajanje organske mase in posledično rahla tla in seveda zmanjšuje izhlapevanje vode iz zemlje, tako poleti, kot tudi v suhih zimah. To velja za vse tiste trajnice, ki so nekoliko višje in močnejše rasti, tako da tudi njihovi novi poganjki iz koreninskega vratu lahko prodrejo skozi plast zastirke. Če le pomislimo na mnoge gozdne trajnice, ki rastejo v podrasti, nam je hitro jasno, da jim listje prav nič ne škoduje. Tudi mnoge vrtne trajnice, ne samo tiste, ki tudi sicer rastejo v gozdu, so hvaležne za zastirko. Zlasti recimo vsi telohi, posebno orientalski (Helleborus orientalis) in vse praproti. Pa tudi mnoge druge senčne trajnice, kot so rodgersije (Rodgersia), svetilke (Cimicifuga), vetrovke (Thalictrum).
Treba pa je paziti, da listna zastirka zaradi nanosov vetra ne postane preveč debela. Če se to zgodi, je treba del listja zgodaj spomladi odstraniti ali ga prerazporediti, da ne ovira izraščanja novih poganjkov. Zlasti pozorni moramo biti pri svežih saditvah ali mladih rastlinah, ki imajo še bolj šibke korenine in novi odganjki še nimajo dovolj življenske moči. Takšne rastline so hvaležne le za tanko plast listja.
Na vetrovnih legah je v zimskem času, ko ni nadzemnih delov, ki prestrezajo veter, dobro poskrbeti za stabilnost zastirke še s smrekovimi vejami ali čim podobnim. Preden se rastline spomladi zbudijo, je treba smrekove veje odstraniti.
Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.
Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
