<
top

Logotip vrtnarije Trajnice Golob - Klančič
Najbogatejša izbira sadik trpežnih trajnic v Sloveniji.

111

Vse sadike so vzgojene v naši vrtnariji, v navadni vrtni zemlji in ne v šotnem substratu. Na prostem so tudi pozimi. So res vzgojene pri nas?
Domov - Brezplačne zasaditvene skice - Darilni bon- Članki - Kaj so trajnice - Uporabnost - Ekskurzije - Predavanja - Delavnice - Povezave - Slike vrtnarije - O vrtnariji - Kontakti


Podarite darilni bon
Ob posebnih priložnostih podarite darilni bon za trajnice.

Vrtnarija trajnice Golob-Klančič

Obišcite našo spletno trgovino z neverjetno bogato ponudbo.

NOVA
spletna
trgovina


Cenik-katalog 2017:
- okrasne trajnice
- medovite trajnice
- avtohtone, divje rastline
- trave
- praproti
- močvirske in vodne
- dišavnice, zdravilne
- večje rastline za takojšnji učinek

Prodajni pogoji

Cenik-katalog 2017
(pdf)


Cenik-katalog 2017 v Excelovi tabeli

Začel se je
Zaključil se je
fotografski natečaj


E-mail: trajnice@trajnice.com

Tel.: 031 818 010
ali 05 307 88 10

Delovni čas

Zemljevid:
Vitovlje 18
5261 Šempas

GPS:
DD (decimal degrees):
Lat.: 45.938778
Long.: 13.762821
DMS (degrees, minutes, secondes):
N: 45°56'19,6''
E: 13°45'46,157''

.

spletišče, ki ste ga več kot 13 let poznali pod imenom Trajnice v okrasnem vrtu

Članki: Jožica Golob Klančič

Planika in encijan ne rasteta skupaj

PDF  

Med priljubljenimi gorskimi rastlinami, ki jih gojimo v vrtovih, sta tudi planika in encijan. In marsikdo ju posadi skupaj, potem pa se pritožuje, da eden ali drugi životari ali celo umre. V naravi rasteta včasih sicer blizu drug drugega, nikoli pa na istih rastiščih Različne življenske pogoje potrebujeta. A to so že vrtnarske ali naravoslovne finese.

V naravi pri nas in na drugih celinah raste kar nekaj sviščev. Tudi vrtnarji so dodatno vzgojili kar nekaj križancev in odbrancev. Tudi pri nas marsikdaj trgovci ponudijo krasne jeseni cvetoče encijane. Ampak po vrtovih jih pa kar ne videvamo. Prezahtevni in preveč pomehkuženi so namreč, da bi preživeli. Tudi tisti, ki rastejo v naravi, imajo večinoma tako specifične zahteve, da jih je v vrtu zelo težko gojiti.

Še najpogosteje in z najmanj težavami gojimo kohov svišč ali encian (Gentiana acaulis ali G.cochiana), ki je sicer v naravi zavarovana rastlina in jo je prepovedano trgati ali celo izkopavati. Sadike iz vrtnarske vzgoje pa naj bi pomagale varovati tiste v naravi. To je zimzelena blazinasta trajnica z velikimi modrimi lijakastimi cvetovi, ki se masovno pojavijo spomladi, potem pa občasno in posamično tudi še skozi poletje ali celo na jesen. V naravi raste v visokogorju na humusnih tleh alpskih travnikov, kjer so rose močne in je torej vlage v tleh in v zraku kar precej. Med drugimi bilkami pa tudi osončenost ni premočna. V dolini encijanu radi namenimo prostor v skalnjaku ali na grobu. Če ima dovolj vlage in hrane, bo v centralni Sloveniji na polnem soncu še preživel, na Krasu in v Slovenskem primorju, kjer je sončna pripeka izrazitejša, zrak pa še bolj suh, pa ima že manj možnosti za preživetje. Včasih ga poletna vročina kar pobere. Včasih pa se kdo pritožuje, da se sicer razraste v lepo blazino, cveteti pa noče. Za to težavo je lahko kriva njegova podhranjenost ali pa premočno sonce.

Lepotice z visokogorskih melišč

PDF  

Nekatere trajnice, ki so doma na alpskih meliščih, so se v nespremenjeni, torej naravni obliki naselile s človekovo pomočjo tudi v naše vrtove. V izvirni obliki, brez križanja in podobnih vrtnarskih čaranj, jih razmnožujemo s setvijo in sadimo v bližino bivališč. Tako se nekaj gorske lepote lahko naužijemo kar v domačem vrtu, če jih že ne moremo opazovati v naravi.

Ker pa so v visokogorju pogoji rasti precej drugačni od tistih v dolini, moramo tem lepoticam prisluhniti in upoštevati njihove posebne želje. Drugače bodo z njimi le križi in težave. Čeprav radi rečemo, da je treba rastline iz narave ob selitvi v vrtove posaditi na podobna rastišča, kot jih imajo v naravi, je treba pri tem še nekaj posebnega posluha za razlike v mikroklimatskih in edafskih rastiščnih pogojih. Gorska melišča so običajno na polnem soncu, ki pa ni tako vroče, kot v dolini. Zato rastline s teh melišč v dolini pogosto na polnem soncu ne morejo preživeti. Omejitveni faktor zanje je v dolini vročina in sončna pripeka. V polsenci pa marsikatera od teh prav dobro preživi, če le poskrbimo tudi, da ne bodo preveč žejne. Seveda to ne velja za vse. Marsikatera gorska lepotica tudi ob budni postrežbi v dolini le stežka preživi. Tudi v botaničnih vrtovih imajo z njimi nemalo težav.

Alpska velesa (Dryas octopetala) v vrtu razvije obsežne zimzelene blazine, ki se v začetku poletja okitijo z belimi cvetovi. Če pa raste na polnem soncu, jo včasih ob hudi poletni pripeki kar pobere. V polsenci pa ji je mnogo bolj všeč.

Vedno zelena gladnica (Draba aizoides) pa je pravi drobižek, ki razvije le kakih deset centimetrov obsežno in le nekaj centimetrov visoko blazinico in živo rumeni cvetki se na njej pokažejo ob prvih spomladanskih otoplitvah, pogosto že v januarju ali februarju, ko so temperature vsaj večji del dneva že nad ničlo. Toda tudi nočna ali siceršnja občasna zmrzal ji ne škoduje. Poletne pripeke pa ne mara, zato jo sadimo v polsenčno lego.

Telohi niso samo beli

PDF  

Ob besedi teloh se ponavadi spomnimo belih cvetov, ki kukajo izpod snega. Pa je veliko telohov tudi drugačnih barv. V naravi po svetu raste kar nekaj vrst in tudi v Sloveniji imamo šest vrst avtohtonih telohov. Med njimi je nekaj takšnih z zelenim cvetjem, eden škrlatno rjavordeč.  Najbolj je poznan naš črni teloh, ki ima črne le korenine, cvetje pa ima belo ali belo z rožnatim nadihom.

Tuji botaniki, ki se ukvarjajo z vzgojo novih križancev okrasnih rastlin, že dolgo poznajo tudi slovenska rastišča telohov in jih s pridom uporabljajo kot vir matičnih rastlin za genetsko banko. Tako dandanes tudi po naših vrtnih centrih in cvetličarnah lahko kupujemo cvetoče telohe tujih gojiteljev (ki imajo tudi gene naših domačih telohov, pa ne samo črnega), vzgojene v loncih in lončkih in cvetoče že jeseni ali pozimi. Tudi vodilni slovenski  gojitelji trajnic ponujajo kar lep izbor različnih telohov, tako tistih, ki rastejo v naravi v različnih deželah sveta, kakor tudi raznih križancev.

Zeleno cvetoče telohe pri nas srečujemo ob zgodnjih spomladanskih potepanjih po naravi, pa jih največkrat kar prezremo. Odkar pa so nam cvetličarji zelene cvetove ponudili kot visoko modo, smo počasi začeli spreminjati svoj odnos tudi do zelenega cvetja v vrtu. In zeleni teloh zacveti zelo zgodaj spomladi, ko cvetje tudi sicer gledamo z drugačnimi očmi, kot takrat, ko ga je povsod v izobilju. Tako počasi začenjamo ceniti tudi zeleno cvetoče telohe, sicer mnogo kasneje, kot evropska vrtnarska in vrtno ljubiteljska avantgarda, ampak bolje pozno kot nikoli!

Vsi telohi imajo bolj ali manj usnjato, trpežno in zimzeleno listje. Nekateri še posebno lepo oblikovano, tudi sivo zeleni lepotci so vmes in trnasti listni robovi tudi. Takšen je recimo korziški teloh, ali pa recimo šternijevi križanci, ki so posebno lepi tudi, kadar ne cvetijo. Pri nekaterih so cvetovi posamezni, pri drugih je na cvetnem steblu po več cvetov. Rekorderji imajo na istem steblu tudi grozde s po petdeset in več cvetovi. Tudi velikost cvetov je različna, od le kak cm pa do premera 10 cm.

 

Članki na portalu Vrtoljubc.si

 
Vrtnarija: Vitovlje 18, 5261 Šempas, tel.: 031 818 010 ali 05 307 88 10, fax: 05 333 04 75
elektronska pošta: trajnice@trajnice.com
zadnja sprememba: 2.2.2017