Aprila je na vrtu veliko dela vsepovsod in tako tudi med trajnicami. Najprej je treba sproti poskrbeti za nego starih nasadov, potem pa se lotiti priprave tal za nove nasade, če tega nismo storili že prej. Tudi po nakupih novih trajnic se bomo odpravili. To sicer lahko naredimo kadarkoli od pomladi do jeseni, vendar mnogi še vedno najrajši sadijo spomladi. Pri tem je seveda dobrodošlo, če smo že pozimi prebrskali po starih revijah, knjigah ali dobrih internetnih straneh in razmislili, kaj potrebujemo in kaj nam je dosegljivo. Pri tem so nam v veliko pomoč tudi spletne trgovine, tudi slovenske. Seveda velikokrat dobimo ideje o novih saditvah trajnic šele, ko jih najdemo v dobrih specializiranih vrtnarijah, kjer dobimo poleg sadik tudi dober nasvet ali nam morda celo priskočijo na pomoč s skiciranjem novih zasaditev. Nakupi v vrtnih centrih ali najbližji vrtnariji, kjer imajo tudi nekaj trajnic, so sicer priročni in nakupe opravimo mimogrede. Vendar se zahtevni ljubitelji trajnic s takšnimi nakupi ne morejo zadovoljiti, lahko pa se tu naše spoznavanje trajnic začne.

Poleg prebujajočih se trajnic, so tudi pleveli že v polni rasti in potruditi se moramo, da jih sproti odstranjujemo, sicer se bodo  nekateri hitro zasejali ali preveč razrasli in jim bomo potem teže kos. Tudi za gnojenje s kompostom in drugimi organskimi gnojili je še čas, če tega še nismo opravili. V mladih nasadih gnojilo plitvo v kopljemo, v starejših strnjenih nasadih pa to ni več mogoče, zato bomo gnojilo kar potresli po nasadu in ga z zalivanjem sprali bliže koreninam. Če gnojimo tik pred dežjem, nam bodo to opravile kar debele dežne kaplje. Seveda v zemlji lahko delamo le, ko je vreme kolikor toliko lepo in zemlja ne preveč mokra. V deževnih obdobjih nam ne preostane drugega, kot nestrpno čakati ali pa opravljati tiste priprave, ki niso vezane na lepo vreme.

Zadnji čas je tudi, da odstranimo ali porežemo še tiste ostanke odmrlih in suhih nadzemnih delov trajnic, ki so ostali morebiti še od lanskega leta. Porežemo tudi dotrajane liste tistim zimzelenim trajnicam, ki jih je morebitna huda zima, težek sneg ali na primorskem morebiti močna burja tako poškodovala, da niso več lepi. To se marsikdaj zgodi z nekaterimi praprotmi, bergenijami,  črnim telohom, pa bakljasto lilijo (Knifofia uvaria) in drugimi. Pri orientalskih telohih in različnih zeleno ali škrlatno cvetočih telohih slovenskih avtohtonih vrst, smo menda to naredili že pred cvetenjem. Če nismo, seveda lahko to opravimo tudi še sedaj.

V aprilu se je zbudilo že veliko trajnic, ne pa še vse. Nekatere še kar mirujejo in ni jih še videti, ker njihovi podzemni deli ležijo še potuhnjeni v zemlji in jih bo toplota priklicala na plano šele nekje v maju. Takšni so zvončniki (Platycodon grandiflora), pa močvirski hibiskus (Hibiscus moscheutos hy. 'Galaxy') in še nekatere. Zato moramo pri spomladanskem brkljanju po vrtu biti zelo previdni, da jih ne uničimo. Če imamo označeno, kje smo jih posadili, bodo nevarnosti zanje minimalne. Če imamo  dober spomin in nič pomočnikov na vrtu, si lahko tudi zapomnimo, kje smo jih posadili in smo potem posebej pozorni , ko oskrbujemo njihove sosede.

Najkasneje proti koncu aprila so v toplih pomladih ostanki cvetja orientalskih telohov že izgubili barvo in nastavili semenske zasnove. Če jih nimamo namena razmnoževati s semenom, bo najbolje, da cvetna stebla porežemo pri koreninskem vratu in tako naredimo prostor novo razvijajočim se listom. Če tega ne naredimo, se seme enkrat v maju razseje daleč naokoli in naslednje leto bomo imeli vse polno mladih rastlinic. Takšni samosevci so lahko dobrodošli, če nam je vseeno, kakšne barve bodo nove rastlinice. Potomci namreč največkrat niso staršem podobni. Če želimo v nasadu zadržati določene barve, ki smo jih posadili, potem moramo preprečiti setev semena. V marsikateri pomladi proti koncu aprila tudi že začenjajo odganjati nova cvetna stebla korziškega in smrdljivega teloha ter šternijevih križancev. Zacvetela bodo sicer šele naslednjo pomlad, do takrat pa bo njihova bogata olistanost glavna atrakcija. Stara cvetna stebla so že utrujena, listje na njih ni več bleščeče in brezhibno, cvetni grozdi na terminalnih delih stebel so dotrajali. Zato je najbolje, da stara stebla enostavno porežemo tik nad zemljo. Če je pomlad dolgo hladna, bomo to opravilo morda prenesli v maj.

Sedaj je tudi skoraj že zadnji čas, da očistimo vodne in močvirske rastline. Poleg odstranjevanja odmlih delov, jih tudi lahko razdelimo ali morda presadimo. Sicer pa je vsaj za tiste najbolj raščave, zlasti če imamo zanje malo prostora, najbolje stalno gojiti v večjih loncih, ki jih enostavno potopimo v vodo. Tako bomo lažje nadzorovali njihovo rast in tudi čiščenje bo bolj enostavno, ker vsako pomlad lonce kar s kavlji lahko dvignemo na površje, opravimo vse potrebno in jih znova potopimo.
Pri morebitnem zasajanju bambusov bodimo na vrtu zelo previdni, da se nam ne razbežijo povsod in jih ne bomo mogli več nadzorovati. Zanje so najboljši veliki lonci in posode, ki jih tudi lahko vglobimo v zemljo, da jih ne bo opaziti. Sicer pa bambuse lahko brez skrbi sadimo tam, kjer je njim namenjen prostor z gradbenimi objekti ločen od ostalega vrta, torej globoka betonska korita.

Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.

Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..