Klasično in vsem bolj ali manj poznano razmnoževanje trajnic zajema setev in delitev. S tema dvema načinoma si pomaga lahko v marsikaterem primeru skoraj vsak vrtičkar. Če seveda le pride do ustreznega semena ali dovolj velike matične rastline.

Poleg teh dveh načinov razmnoževanja pa obstaja še cela serija različnih drugih, ki pa zahtevajo nekoliko več spretnosti in zlasti poznavanja posameznih vrst trajnic ter njihovih sposobnosti za razmnoževanje in seveda pasti, ki pri tem prežijo na ljubitelja ali premalo veščega profesionalca.

Pri delitvi trajnic je treba vedeti, da se nekatere trajnice enostavno ne pustijo deliti. To ponavadi velja za tiste, ki se tudi ne pustijo presajati, ker razvijejo preveč globok in v vse smeri segajoč redek koreninski sistem. Naj spomnim samo na meglico, šlajer (Gypsophila paniculata) ali kakor koli že rečemo tisti trajnici, katere vejice z drobnimi cvetki radi dodajamo šopkom. Marsikdo je že poizkusil narediti uslugo nekomu in mu odčesniti del rastline za razmnoževanje, pa je največkrat uničil tudi svojo.

Črnolistna trajnica (Ophiopogon planiscapus 'Nigrescens') se sicer zelo počasi razrašča, ko pa je dovolj gosta, jo lahko razdelimo.

Črnolistna trajnica (Ophiopogon planiscapus 'Nigrescens') se sicer zelo počasi razrašča, ko pa je dovolj gosta, jo lahko razdelimo.

Mnogo več je seveda tistih trajnic, ki jih prav enostavno lahko razdelimo in tako dobimo več novih sadik. Takšnih je precej blazinastih trajnic, kakor tudi nekatere korenikaste, recimo maslenice (hemerocallis), perunike (Iris barbata in Iris sibirica), hoste ali funkije (Hosta), razni rmani (Achillea) in še mnogo mnogo drugih.

Sejemo tudi lahko zelo veliko trajnic. Le to moramo vedeti, da je zelo veliko trajnic križancev in zato iz semena ne moremo vzgojiti potomcev, ki bi bili enaki staršem. Tudi čas setve pri trajnicah mnogokrat ni pomlad, ampak pri nekaterih poletje, pri drugih spet jesen. Pri nekaterih je nujno posejati seme takoj po pobiranju, še predno se je zasušilo, sicer kaljenje lahko traja tudi leto, dve ali celo več let, včasih pa se kaljivost tudi trajno izgubi. Nekatera semena kalijo na svetlobi, druga spet v temi in še nekaj različnih posebnosti je treba poznati, če želimo biti pri setvi uspešni. Pri nekaterih pa seveda ni nobenih problemov in sejemo jih lahko brez strahu tudi če smo začetniki.

Mnogo pa je trajnic, ki jih razmnožujemo le na nekoliko bolj komplicirane načine. Med njimi je seveda tudi laboratorijski postopek razmnoževanja s pomočjo tkivnih kultur. Vendar se tudi brez posebnih pomagal lahko lotimo različnih načinov razmnoževanja, če poznamo sposobnosti razmnoževanja posameznih vrst in sort.

Nekatere homulice (Sedum) lahko množimo preprosto s sajenjem posameznih listov. Netreske (Sempervivum) razmnožujemo z razsajanjem zarodnih rozet. Nekatere lilije, tudi brstično lilijo (Lilium bulbiferum), razmnožujemo s pomočjo zarodnih čebulic-bulbil, ki jih najdemo v pazduhah listja, druge lilije, med njimi tudi alojzijevo lilijo (Lilium candidum) razmnožujemo tako, da čebulico razdelimo na posamezne luskoliste in le-te posadimo.

Iz vrtne kompozicije lahko včasih tudi kaj odvzamemo in uporabimo za razmnoževanje. Tu bi mirno lahko odvzeli pisanolistne hoste iz ospredja in jih razdelili.

Iz vrtne kompozicije lahko včasih tudi kaj odvzamemo in uporabimo za razmnoževanje. Tu bi mirno lahko odvzeli pisanolistne hoste iz ospredja in jih razdelili.

Nekatere trajnice, recimo tudi japonsko anemono (Anemone japonica) razmnožimo tako, da njene korenine razrežemo na majhne dele in jih uporabimo kot potaknjence. Zelo veliko trajnic razmnožujemo preprosto tako, da primerno dozorele poganjke uporabimo kot stebeljne potaknjence. Nekatere praproti lahko množimo tako, da uporabimo njihove zarodne brstiče, ki se razvijejo ob glavni listni žili, druge spet tako, da uporabimo kot potaknjence bazo listnih pecljev.

Kot vidimo je načinov razmnoževanja trajnic kar nekaj. Vse so bolj ali manj preproste, seveda le za spretne vrtnarje, domače ali profesionalne. Vsi pa nudijo neverjetno zadovoljstvo, če nam uspe vzgojiti nove rastline. Seveda je vse enostavno šele, ko neko znanje in veščino obvladamo. Dragi bralci, le preiskusite katerega od načinov in morda sporočite uredništvu rezultate svojega dela. Morda tudi s fotografijo dokumentirano. Veliko potrpljenja Vam želim ob tem delu.

Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.
 
Fotografije:
Mojca Rehar Klančič
univ. dipl. ing. agr.

Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..