Spomladi bi radi naredili vse hkrati. Veliko je dela, mi pa imamo malo časa, pravzaprav nam za delo na vrtu časa vedno zmanjkuje. Vsaj tistim, ki imajo vrt radi, ki pri delu uživajo  in ki radi spremljajo rast svojih vrtnih ljubljenk. Posebno v nerodni situaciji so tisti, ki so zelo zaposleni in pogosto zdoma, radi pa bi vse naredili najboljše in morda celo ob najbolj primerni luni.

Vse lepo in prav. Veliko napak delamo in na njih se učimo. Marsikdaj pa smo premalo pozorni na najosnovnejše pravilo, da z vrtnim orodjem ne šarimo po zemlji, kadar je ta premokra. Že hoja po njej pusti dolgoročne negativne posledice, da o drugih posegih v premokro zemljo ne govorimo. Mokra zemlja ni rahla, pač pa mazava. Zato se oprijemlje nog in orodja in mimogrede ji uničimo tako dragoceno rahlo grudičasto strukturo.  Prekopavati ali rahljati pa jo je na srečo tudi sicer zelo težko, kadar je premokra in zato ni velike nevarnosti, da bi kdo to počel. Večja nevarnost pa je, da bomo preveč gledali na luno in premalo na primerno vlažnost tal, kadar se lotevamo sajenja. Če je že nujno, da nekaj posadimo v premokro zemljo, potem moramo to početi tako, da zemljo z orodjem ali rokami čim manj stiskamo in tako povzročeno škodo zmanjšamo, kolikor je pač možno. Izogibamo se tudi hoji po razmočeni zemlji.

Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.

Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..