Borut Benedejčič (Hortikultura Sežana d.o.o.) in Tanja Godnič sta ustvarila nekaj izemnega - Pepin Kraški vrt
Vrt, ki je na prestižni vrtnarski razstavi RHS Hampton Court Flower Show 2009 v Londonu pobral vsa možna odličja: zlato medaljo v kategoriji malih vrtov in posebno priznanje za najboljši mali vrt. Nekaj slik in komentar k nagrajenemu vrtu lahko pogledate kar na strani angleškega Kraljevega hortikulturnega društva. Avtor Borut Benedejčič je ob pomoči svoje družice Tanje Godnič pokazal, kako so na Krasu od nekdaj vrtnarili v skromnih pogojih kamnitega dvorišča in pri tem zelo varčno uporabljali kapnico iz domačega vodnjaka.
Ponosni smo, da smo lahko prispevali k nastanku projekta, na katerega smo lahko vsi Slovenci upravičeno ponosni. Nobenemu Slovencu do sedaj ni uspelo sodelovati, kaj šele zmagati. V naši vrtnariji smo vzgojili dobršen del trpežnih in skromnih rastlin, ki so sestavni del kreacije kraškega vrta. Ta je očaral strogo strokovno komisijo ter angleško in svetovno občinstvo. Predstavljen je že bil in še bo v mnogih slovenskih medijih.
BRILJANTNA PREDSTAVITEV KRAŠKEGA VRTA V LONDONU
in vloga naše vrtnarije pri njegovem nastajanju
Nekaj priloženih slik govori o poteku dela in rezultatih. Avtorja slik sta Borut Benedejčič in Tanja Godnič. Ljubeznivo sta nam jih odstopila za objavo.
1. Rastline za postavitev kraškega vrta so pripravljene.
2. Različne homulice čakajo roko vrtnarja-oblikovalca, da z njimi naredi kraški suhi zid živahno ozelenjen.
3. Najprej je treba vzeti mero in šele potem blazino homulic prenesti na zid. Borut se pač dela vedno loteva sistematično.
4. S pomočjo škarij bo delo šlo laže od rok.
5. Homulice smo vzgojili na tanki plasti zemlje, da jih bo možno prenesti na zid in bodo tam tudi vnaprej lahko rasle. Saj tudi v naravi potrebujejo zelo malo zemlje in še manj vode.
6. Natančno delo z drobnimi in skromnimi homulicami zahteva spretno vrtnarjevo roko in kreatorsko oko, Oboje premore Borut in kar nekaj potrpljenja tudi.
7. Prva blazina homulic je že položena na zid in deluje, kot, da tu raste že od nekdaj.
8. Površina zidu dobiva končno podobo.
9. Umazane roke pravega kreatorja vrtnih motivov prav nič ne motijo. Tisti nedeljski vrtičkarji bi si sicer lahko pomagali z rokavicami, vendar bi za tako drobno in občutljivo delo morali vzeti prav tanke.
10. Vsak posamezen motivček je treba natančno oceniti in včasih je treba kaj tudi popraviti.
11. Ob pergoli in nepogrešljivem lovorju ima drobno rastlinje na zidu posebno vrednost.
12. Natančno delo s kserofiti, kakršne so razne homulice, zahteva veliko potrpljenja.
13. Vsak detajl mora biti brezhiben.
14. Le natančno delo z vsako rastlinico posebej da vrhunski končni rezultat.
15. Za domačo rabo mora na vrtu rasti tudi nekaj dišavnic, začimbnic in zdravilnih rastlin. Koromač in kamilica že od nekdaj ne smeta manjkati na nobenem kraškem vrtu. In lovor tudi ne.
16. Kamnita vrtna miza je od nekdaj služila kraševcem. Tudi oblikovalcu razstavnega vrta je prišla prav.
17. Drobne homulice rastejo tudi tam, kjer skoraj ni zemlje in vode. Ker so krhke in nežne, si je avtor pri sajenju pomagal z velikim žebljem, ki je nadomeščal sadilni klin.
18. Žive barve nekaterih homulic nadomeščajo barvito cvetje.
19. Rezultati gradnje in zasaditve suhega kraškega zidu se počasi že kažejo.
20 . Tihožitje skromnega kraškega vrta je zbudilo vsesplošno zanimanje tujih strokovnjakov in laikov, ki so navajeni razkošnega vrtnega cvetja in zelenja. Morda se bomo poslej tudi Slovenci bolj zavedali njegove vrednosti.
21. Kraševka Pepa v tradicionalni noši ob svojem kraškem vrtu. Borut in Tanja sta poskrbela za pravo tradicionalno vzdušje tudi s pomočjo 'hostese'.
22. Kraševka Pepa ima na svojem malem kraškem vrtu, obdanem s suhim zidom, vse, kar potrebuje. Voda se v 'štirni' zbira s strehe. Z zalivačo jo občasno da tistim rastlinam, ki brez nje ne morejo.
23. Avtor kraškega vrta v družbi predstavnikov Kraljevega hortikulturnega društva, ki sta mu predala odličja in seveda v soju kamer in mikrofonov.
24. Snemanja in intervjuji so se kar vrstili. Kraški vrt je kot zmagovalni bil stalno oblegan od vseh mogočih medijev.
25. Borut Benedejčič (desno) z obiskovalcem v svojem kraškem vrtu.
V letu 2008 je oblikovalec vrtov in direktor podjetja Hortikultura d.o.o. iz Sežane, agronom Borut Benedejčič, poslal v London koncept ureditve tekmovalnega vrta, s katerim bi se želel predstaviti na Londonski vrtnarski razstavi. Kraljevo hortikulturno društvo, ki je menda najstarejša strokovna organizacija s področja vrtnarstva, vrtne umetnosti in krajinske arhitekture na svetu in organizira najprestižnejše razstave na svetu, je pregledalo idejo, zahtevalo dodatno obrazložitev in mu nato poslalo vabilo na razstavo. Izmed tisočev prijavljenih jih dobi takšno vabilo le malo izbranih. Predvsem je strogo komisijo navdušilo dejstvo, da je vrt zasnovan ekološko in prikazuje tradicijo, po kateri so kraševci urejali svoje majhne dvoriščne vrtove od nekdaj in pri tem uporabljali skromne rastline, kamen in v vsakdanjem življenju potrebne pripomočke. In toliko vode, kot se je lahko zbere s strehe v kamniti 'štirni' na dvorišču.
Nato se je avtor Borut Benedejčič ob pomoči svoje družice Tanje Godnič lotil resnih priprav že poleti leti 2008. Poiskati in pripraviti vse elemente žive in nežive narave za takšen vrt v obliki, primerni za transport in postavitev v Londonu, seveda sploh ni mačji kašelj. Poiskati je bilo treba sponzorje, sodelavce, oblikovati zgodbo in promocijske materiale in še tisoč drobnih stvari je bilo treba postoriti, da je nastal pristni kraški vrt, se predstavil na prestižni razstavi RHS Hampton Court Flower Show 2009 od 7-12.7.2009 in v svoji kategoriji malih vrtov pobral vsa možna odličja. Ta razstava velja za drugo najprestrižnejšo vrtnarsko razstavo na svetu.
V naši vrtnariji smo že ob koncu poletja 2008 začeli pripravljati nekatere rastline za Pepin kraški vrt, kot ga je poimenoval avtor Borut Benedejčič. Kot je tudi sicer normalna praksa v naši vrtnariji, smo za sajenje uporabili navadno prst in tehniko, ki dovoljuje prenos na kamniti zid in v njegove špranje. Skupaj z avtorjem vrta smo izbrali nekaj vrst homulic (Sedum), ki tudi sicer rastejo v naravi po Krasu in so že od nekdaj tudi v programu vzgoje v naši vrtnariji. Zelo so namreč primerne tudi za različne druge vrtne motive, skalnjake, suhe zidove, škarpnike, grobove in v novejšem času tako moderne strešne vrtove in bivalne terase.
Priprave na udeležbo prvega slovenskega razstavljalca Boruta Benedejčiča na prestižni angleški vrtnarski razstavi v Londonu, je spremljal slovenski tisk že skoraj od začetka. Nacionalna televizija je snemala priprave, udeležbo in prejemanje lovorik. Kar nekaj Slovencev je tudi obiskalo razstavo v Londonu in se osebno prepričalo, kako ogromnega zanimanja je med tisoči in tisoči obiskovalcev (vseh je menda bilo preko 170.000) z vsega sveta bil deležen PEPIN KRAŠKI VRT. Zgodba, ki spremlja predstavitev skromnega kraškega vrta namreč govori o prebivalki skromne kraške hiše in dvoriščnega vrta, Pepi, ki spoštuje naravo, živi v skladu z njenimi zakoni v prečudoviti, a skopi, sušni in kamniti kraški pokrajini s skromnim rastlinjem, ki ga pogosto biča kraška burja. Tu je tudi arhitektura podrejena pokrajini in ljudje so od nekdaj znali poiskati način za preživetje ob pomanjkanju vode.
Ker je bilo dela ob pripravah veliko in postavitev razstavljenega vrta zahtevna in ker je naša vrtnarija Trajnice Golob-Klančič pri nastajanju sodelovala skoraj od začetka, smo bili posebno veseli SMS-a, ki smo ga prejeli od avtorja še isti dan po razglasitvi rezultatov tekmovanja: šestega julija 09 ob 21:34:
Pepin kraški vrt v Londonu dobil zlato medaljo in bil izbran za najboljšega v svoji kategoriji! Hvala za podporo in lep pozdrav. Borut Benedejčič
Zato se z veseljem pridružujemo mnogim čestitkam, ki sta jih za svoj uspeh prejela avtor Borut Benedejčič in njegova prva sodelavkaTanja Godnič, ki je zlasti poskrbela za organizacijo, promocijo in še marsikaj drugega.
Borutu in Tanji se zahvaljujem za možnost uporabe njunih fotografij in jima pri nadaljnjem delu želim še veliko veselja in uspehov. Nam Slovencem pa želim, da bi znali spoštovati našo domačo tradicijo in naše domače rastline in tudi z njimi oblikovati lepe slovenske vrtove.
Jožica Golob-Klančič
V Vitovljah, 23.7.2009
