top

Logotip vrtnarije Trajnice Golob - Klančič
Najbogatejša izbira sadik trpežnih trajnic v Sloveniji.

111

Vse sadike so vzgojene v naši vrtnariji, v navadni vrtni zemlji in ne v šotnem substratu. Na prostem so tudi pozimi. So res vzgojene pri nas?
Domov - Brezplačne zasaditvene skice - Darilni bon- Članki - Kaj so trajnice - Uporabnost - Ekskurzije - Predavanja - Delavnice - Povezave - Slike vrtnarije - O vrtnariji - Kontakti


Podarite darilni bonOb posebnih priložnostih podarite darilni bon za trajnice.

Vrtnarija trajnice Golob-Klančič

Obišcite našo spletno trgovino z neverjetno bogato ponudbo.

NOVA
spletna
trgovina


Cenik-katalog 2017:
- okrasne trajnice
- medovite trajnice
- avtohtone, divje rastline
- trave
- praproti
- močvirske in vodne
- dišavnice, zdravilne
- večje rastline za takojšnji učinek

Prodajni pogoji

Cenik-katalog 2017
(pdf)


Cenik-katalog 2017 v Excelovi tabeli

Začel se je
Zaključil se je
fotografski natečaj


E-mail: trajnice@trajnice.com

Tel.: 031 818 010
ali 05 307 88 10
Fax: 05 333 04 75

Delovni čas

Zemljevid:
Vitovlje 18
5261 Šempas

GPS:
DD (decimal degrees):
Lat.: 45.938778
Long.: 13.762821
DMS (degrees, minutes, secondes):
N: 45°56'19,6''
E: 13°45'46,157''

.

nazaj

TRPEŽNE VRTNE TRAJNICE NA PODEŽELJU IN V MESTNIH VRTOVIH:

Na podeželju in v mestnih vrtovih so trajnice nepogrešljive. Nekatere imajo le okrasno vrednost, druge so tudi užitne ali celo zdravilne. Nekatere sadimo zaradi njihove arome, druge so morda pomembne za čebelarstvo, z nekaterimi rešujemo razne ekološke in bivalne probleme. Vse pa gojimo tudi zato, da se ob delu z njimi sprostimo in najdemo svoj duševni mir ob vsakodnevnih skrbeh in večnem hitenju.

Med vrtne trajnice sodijo rastline, katerih nadzemni deli so zeljnati in torej nimajo lesa, prezimijo na prostem in živijo mnoga leta. Veliko jih je doma v tujih krajih v naravi, veliko pa so jih vzgojili marljivi žlahtnitelji po vsem svetu. Marsikatero trajnico pa smo v naše vrtove prenesli kar iz bližnjega okolja, iz naše narave torej.

Divje trajnice
V vrtove je človek že davno preselil nekatere rastline iz bližnje narave. Nekatere zaradi njihove lepote, druge morda zaradi njihove užitnosti ali zdravilnih lastnosti. Tako tiste, ki v naravi rastejo na kamnitih terenih, v senci ali na soncu, na travniku, v visokogorju ali morda v močvirjih ali po rečnih rokavih. Že po njihovih naravnih rastiščih lahko sklepamo, kakšne življenske pogoje jim moramo zagotoviti tudi na vrtu. Spomnimo samo na črni teloh, šmarnico, svišč, planiko, plahtico, kolmež, hermeliko, baldrijan in žajbelj. Vedno bolj pa naše divje trajnice znamo spoštovati in jih zasajamo v vrtove in vedno več jih tudi poklicni vrtnarji gojijo in ponujajo njih sadike. Tako postajajo dostopne tudi tiste, ki jih je v naravi težko najti in morda še teže presaditi. Poleg tega pa se s pomočjo v vrtnarijah vzgojenih sadik v vrtove naseljujejo tudi slovenske zavarovane trajnice, ki jih je v naravi škoda nabirati in je to tudi kaznivo. Ob tem uživamo in še prispevamo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, ki je žal vedno bolj ogrožena.

Zelišča, dišavnice, užitne in zdravilne trajnice
Marsikaj sicer brez škode lahko naberemo tudi v naravi, kar seveda ni zaščiteno in zato prepovedano nabirati. Vendar je zelo praktično, če lahko potrebno cvetje in listje za domačo uporabo naberemo kar na vrtu. Mnoge zdravilne in užitne trajnice pa so doma v bolj oddaljenih krajih in v naši bližini v naravi ne rastejo. Poleg tega je mnogo trajnih zelišč, dišavnic in zdravilnih trajnic vrtnarsko vzgojenih sort  in jih zato ni možno nabirati v naravi, pač pa le gojiti na vrtovih.

Mnoge trajnice, ki jih sicer gojimo zaradi njihove okrasne vrednosti, imajo tudi užitno cvetje, ki ga seveda znajo uporabljati le kulinarični sladokusci, počasi pa ga spoznavamo in vedno bolj cenimo tudi ostali. Spomnimo n.pr. na cvetje maslenic (Hemerocallis) v najrazličnejših sortah in barvah, pa na cvetje funkij (Hosta), ki jih lahko kar na cvetličnih gredicah brez škode nabiramo vse poletje in jih uporabljamo za pripravo okusnih in lepih jedi ali vsaj za dekoracijo svečanih pogostitev.
Veliko trajnic gojimo tudi zaradi aromatičnega listja in cvetja, ki ga včasih uporabljamo za različne namene, kot dodatek jedem, za odganjanje komarjev ali moljev pa še za marsikaj drugega. Včasih pa z njihovimi prijetnimi vonjavami samo požlahtnimo naš bivalni prostor v stanovanju ali na vrtu. Spomnimo na razne mete, šetraj, dobro misel, majaron, luštrek, meliso, žajbelj, timijan, drobnjak, pehtran, pelin, sivko in še mnoge druge.

Strupene trajnice
Nekatere strupene trajnice gojimo zaradi njihove lepote ali pa tudi zaradi njihove uporabnosti v zdravilne namene. Saj je večina zdravilnih rastlin lahko tudi strupenih, če jih porabljamo nepravilno ali v nepravih količinah. Takšne rastline je nesmiselno izganjati ali izrinjati iz vrtov, češ da so lahko nevarne otrokom. Popolnoma nenevarne za nas in naše otroke bodo, če smo se sami že od začetka naučili, da se v usta daje le užitne stvari in to prenesli tudi na otroke. V naravi raste mnogo strupenih rastlin po vsem svetu, pa se jim je človek, ki je znal živeti z naravo in to zna še vedno, spretno izogibal in se jim izogiblje še vedno. Pravzaprav jih spoštuje in ceni zaradi nekaterih spoštovanja vrednih lastnosti in ob tem ohranja rastline in znanja o rastlinah.

Trajnice, ki medijo
Čebele letajo na pašo tudi precej daleč od čebelnjakov, vendar je marsikdaj dobro, če jim lahko prihranimo naporno pot do oddaljenega nektarja in cvetnega prahu. Zato čebelarji marsikdaj radi v bližino čebelnjakov sadijo nekatere trajnice, ki jih rade obiskujejo čebele. Naj naštejem samo nekatere: sivka, razne jesenske astre in žajblji, ameriški slamnik, šetraj, ižop, dobra misel, monarde, kadulje in mnoge druge, ki jih po vrtovih gojimo tudi zaradi lepega cvetja. Tudi tisti gojitelji vrtnih trajnic, ki niso čebelarji, na ta način lahko prispevajo k ohranjanju dragocenih opraševalcev, kot so čebele.

Trajnice, ki jih gojimo zaradi zanimive rasti, okrasnega listja in cvetja
V okrasnih vrtovih gojimo največ takšnih trajnic, ki so nam predvsem v estetski užitek. Ker je število njihovih vrst in sort ogromno, lahko med njimi izberemo primerne prav za vsako vrtno lego in vsakršno zemljo. Čeprav je res, da največji del trajnic zahteva normalno vrtno zemljo, se najdejo tudi take, ki uspevajo v močvirnih tleh ali celo v vodi, kot tudi take, ki dobro uspevajo v sušnih in plitkih tleh. Nekatere so doma na polnem soncu in celo na žgoči pripeki, druge spet v gosti senci pod drevjem, kamor sonce nikoli ne posije.

Ker je izbor trajnic tako velik, lahko izbiramo tudi med najrazličnejšimi barvami cvetja in listja, med tistimi, ki ohranijo listje tudi pozimi in tistimi, katerih nadzemni deli jeseni odmro in se obnovijo spet spomladi.

Okrasne trave
Veliko različnih vrst trav raste v naravi, vedno več pa jih gojimo tudi po naših vrtovih, pa ne le zaradi oblikovanja vrtnih trat, pač pa jih tudi vključujemo v gredice ali jih zasajamo kot posamične atraktivne saditve. Mnoge okrasne trave iz naše narave ali iz tujih dežel, kakor tudi tiste, ki so nastale z odbiro in žlahtnjenjem, naši prizadevni vrtnarji gojijo kot sadike zato, da jih lahko sadimo na vrtove. Seveda je tudi med travami zelo veliko različnih, tako po obliki in času cvetenja, kot tudi po obliki in barvi listja, kot tudi po višini in tipu razrasti in rastnih zahtevah. Kot pri drugih trajnicah, tudi med travami najdemo takšne, ki rastejo v vodi, močvirju, v normalni vrtni prsti ali tudi tam, kjer so tla zelo plitva in sušna, nekatere na polnem soncu, druge v gosti senci.

Praproti
Med trajnicami je tudi kar nekaj praproti, tako zimzelenih, kot tudi listopadnih, pa celo kaka zdravilna se najde med njimi. Njihova glavna zanimivost ni cvetje, pač pa raznoliko listje in zanimiva rast. Večina praproti ima listje različnih zelenih odtenkov, najdejo pa se tudi takšne z barvitim listjem. Po obliki listja pa se med seboj kar zelo razlikujejo. Večina ima rada senčno lego, ne velja pa to za vse. Tudi kisla tla imajo večinoma rade, se pa najdejo tudi take, ki uspevajo na apnencu.

Močvirske in vodne trajnice
Tako v naravi, kot tudi po vrtovih se srečujemo z močvirji in vodnimi površinami. In veliko trajnic je prilagojenih za življenje v takšnih pogojih. Poleg divjih vodnih in močvirskih trajnic po vrtovih gojimo tudi mnogo takšnih, ki so jih vrtnarji prinesli iz tujih dežel ali jih vzgojili z odbiro in križanjem.
Tu in tam se srečujemo  mnenjem, da voda na vrt prinaša komarje in drugi mrčes, vendar to drži le, če nismo poskrbeli za ravnotežje med živimi bitji na vrtu. Najlaže to ravnotežje porušimo ali onemogočamo njegovo naravno vzpostavitev z uporabo kemičnih pripravkov. Kjer pa kemije ne uporabljamo in poskrbimo za čim bolj naravne življenske pogoje, bodo za komarje in druge nezaželjene vrtne goste poskrbeli naravni regulatorji.

Kje najdemo veliko informacij o trajnicah?
Veliko veselja imamo lahko s trajnicami, če jih čim bolje spoznamo, jih poiščemo in posadimo, nato pa ob njih uživamo leta in leta.

Zelo dober vir informacij o gojenju in uporabi trajnic so seveda dobre strokovne in poljudne vrtnarske knjige in revije. Občasno naletimo na kak dober članek tudi v dnevnem časopisju. Veliko informacij si izmenjamo tudi med prijatelji in znanci. Tudi svetovni splet je lahko vir mnogih informacij. Posebno dragocene pa so domače spletne strani, kjer najdemo podatke o trajnicah tudi v domačem jeziku in se lahko pozanimamo tudi o nakupu predstavljenih trajnic. Ob tem so posebno dragocene informacije gojiteljev iz prve roke in seveda sadike, ki so bile vzgojene v naših rastnih pogojih. In zaupamo lahko tudi svetovnim novitetam, ki so bile preizkušene v naših razmerah. Ostale pa moramo vzeti z rezervo.

 

Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.

Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim kontaktirajte.

 

 

Trajnice Golob - Klancic
vzgoja in prodaja trajnic
Vrtnarstvo: Vitovlje 18, 5261 Šempas, tel.: +386 (0)31 818 010 ali (0)5 307 88 10
elektronska pošta: trajnice@trajnice.com
Domov: http://www.trajnice.com
© Trajnice Golob-Klancic
zadnja sprememba: 8. julij, 2017
Zahtevajte naš brezplacni tiskani cenik-katalog!
Cenik-katalog 2017 pdf