top

Logotip vrtnarije Trajnice Golob - Klančič
Najbogatejša izbira sadik trpežnih trajnic v Sloveniji.

111

Vse sadike so vzgojene v naši vrtnariji, v navadni vrtni zemlji in ne v šotnem substratu. Na prostem so tudi pozimi. So res vzgojene pri nas?
Domov - Brezplačne zasaditvene skice - Darilni bon- Članki - Kaj so trajnice - Uporabnost - Ekskurzije - Predavanja - Delavnice - Povezave - Slike vrtnarije - O vrtnariji - Kontakti


Podarite darilni bonOb posebnih priložnostih podarite darilni bon za trajnice.

Vrtnarija trajnice Golob-Klančič

Obišcite našo spletno trgovino z neverjetno bogato ponudbo.

NOVA
spletna
trgovina


Cenik-katalog 2017:
- okrasne trajnice
- medovite trajnice
- avtohtone, divje rastline
- trave
- praproti
- močvirske in vodne
- dišavnice, zdravilne
- večje rastline za takojšnji učinek

Prodajni pogoji

Cenik-katalog 2017
(pdf)


Cenik-katalog 2017 v Excelovi tabeli

Začel se je
Zaključil se je
fotografski natečaj


E-mail: trajnice@trajnice.com

Tel.: 031 818 010
ali 05 307 88 10
Fax: 05 333 04 75

Delovni čas

Zemljevid:
Vitovlje 18
5261 Šempas

GPS:
DD (decimal degrees):
Lat.: 45.938778
Long.: 13.762821
DMS (degrees, minutes, secondes):
N: 45°56'19,6''
E: 13°45'46,157''

.

nazaj

INVAZIVNE RASTLINE - RENATURACIJA REČNEGA OBREŽJA KAMNIŠKE BISTRICE:

Namen izvedbe predlaganih del:

V področju, kjer je okolje že onesnaženo ali obstaja velika nevarnost onesnaženja z zelo invazivnim tujerodnim japonskim dresnikom (Fallopia japonica), ki ogroža normalno zaraščanje rečnih bregov z avtohtonim rastlinjem (renaturacijo), bi bilo potrebno naravi pomagati, da opravi svoje delo.

Dresnik kot tuja agresivna in invazivna rastlina se širi med ostalim tudi tako, da zaseda erodirane površine hitreje od domačih obrežnih rastlin. Ko pa se enkrat naseli, ga je z doslej znanimi in uporabljanimi metodami skoraj nemogoče v celoti odstraniti. Fizično odstranjevanje je mukotrpno, drago in le delno uspešno, ker iz najmanjšega delčka rastline zraste znova. Pričakovati pa je tudi, da se bo na obrežjih znova naselil, saj se s semeni širi na velike razdalje tudi s pomočjo vetra in vodnih tokov. Kemične metode so za okolje škodljive, zlasti še zato, ker bi z vsakim posegom s pesticidi, le-ti zašli tudi v vodotok. To pa bi lahko imelo nepredstavljive posledice.

Smiselno bi bilo preizkusiti kako novo metodo zatiranja dresnika.

Japonski dresnik je rastlina, ki jo zelo rada je drobnica. Zato bi ga veljalo poizkusiti zatirati s pomočjo paše. Ker nekatere naše ekspanzivne avtohtone obrežne trajnice za drobnico niso užitne, bi le-te na istem rastišču lahko izrinile prodirajoči dresnik in ga nadvladale. Pri tem bi jim veliko pomagali z umetno naselitvijo- zasaditvijo. Dovolj bi bilo po kako sadiko na m2, ker se bodo hitro razrasle.  Sproti razraščajoči se dresnik pa bi popasle ovce in koze ter ga toliko oslabile, da ne bi mogel več konkurirati našim domačim obrežnim rastlinam, ki bi sčasoma prerasle obrežja.

 

Konkreten predlog:

Obrežje na nekaterih testnih mestih, tam kjer ni zaraščeno ali se je zaraščanje šele začelo, zasaditi z avtohtonimi Typha latifolia, Iris pseudacorus, Phragmites australis, ki so zanesljivo zelo raščave, goste rasti in se razraščajo s podzemnimi pritlikami ali korenikami, kasneje se tudi sejejo, so visoke od meter do dva metra in pol in zato konkurenčne večini drugega rastja.  Lahko bi na posameznih mestih dodali še Typha angustifolia, Typha laxmanini, Sparganium erectum, Sparganium neglectum in morda še katero od močno rastočih domačih obrežnih trajnic.
Posamezni deli obrežja, bi bili nadzorovano zasajeni, nato bi poskrbeli za redno pašo od pomladi do pozne jeseni in vodili evidenco o razraščanju posajenega, naseljevanju in obnašanju dresnika ter naseljevanju druge avtohtone vegetacije, ki bi vezala tla in skrbela za preprečevanje erozije.
Posamezne testne površine bi lahko zajermale tudi le sto ali nekaj sto dolžinskih metrov obale v širini nekaj metrov, odvisno od konfiguracije terena. Gostota sajenja bi lahko bila tudi le sadiko na m2 površine. Če bi bila večja, bi sicer učinek bil hitrejši in boljši.
Zasajene rastline se bodo same razraščale in širile v obrežno okolje. Naseljevale se bodo tudi druge obrežne rastline, ki jih drobnica ne mara, dresnik pa bo zaradi paše onemogočen. Sprožen bo proces renaturalizacije.
Testne površine, razporejene vzdolž rečnega obrežja, bodo hipotezo potrdile in lahko bi se ta metoda potem uporabila marsikje, kjer se dresnik kot tujerodna invazivna vrsta širi tako agresivno, da ogroža biotsko pestrost avtohtonih rastlinskih vrst.

 

Tekst: Jožica Golob-Klančič univ. dipl. ing. hort.

Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim kontaktirajte.

 

 

Trajnice Golob - Klancic
vzgoja in prodaja trajnic
Vrtnarstvo: Vitovlje 18, 5261 Šempas, tel.: +386 (0)31 818 010 ali (0)5 307 88 10
elektronska pošta: trajnice@trajnice.com
Domov: http://www.trajnice.com
© Trajnice Golob-Klancic
zadnja sprememba: 8. julij, 2017
Zahtevajte naš brezplacni tiskani cenik-katalog!
Cenik-katalog 2017 pdf